Kovaštvo: Kropa, žebljarji in umetno kovaštvo
Na kratko: Kovaštvo je obdelovanje razžarjenega železa s kladivom na nakovalu. V Kropi in Kamni Gorici so od 15. do 19. stoletja delovale fužine, ročno žebljarstvo pa se je ohranilo v 20. stoletje. Kovaški muzej Kropa deluje od leta 1952, Kovaški šmaren pa je vsako leto v soboto po 2. juliju.
Kovaštvo je obdelovanje železa, ki ga kovač v ognjišču razžari in nato oblikuje s kladivom na nakovalu. Umetno kovaštvo je njegova okrasna veja: ograje, svečniki, svetila, okovje in kipi. Najbolj znan kovaški kraj v Sloveniji je Kropa, kjer so fužine delovale od 15. do 19. stoletja, ročno žebljarstvo pa se je ohranilo v 20. stoletje.
Kako dela kovač
- Ognjišče in meh. Kovač železo razžari v ognju, ki ga z mehom ali ventilatorjem podpihuje do visoke temperature. Barva žara mu pove, ali je železo dovolj vroče.
- Nakovalo in kladiva. Na nakovalu železo raztegne, zoži, upogne ali razcepi. Rog nakovala služi za upogibanje, luknje v njem za orodje.
- Klešče. Z njimi drži razžarjen kos; kovač ima klešče za vsako obliko kosa.
- Kaljenje. Orodje, ki mora biti trdo, po kovanju segreje in hitro ohladi v vodi ali olju.
Železo ostane dovolj vroče za kovanje le kratek čas, nato ga mora kovač znova segreti. Zato zahtevnejši izdelek, kot je kovana ograja, nastaja dneve ali tedne, čeprav je posamezen udarec hiter. Kovač mora poznati tudi material: različne vrste jekla se pri segrevanju in kaljenju obnašajo različno.
Kose kovač spaja s kovaškim varjenjem, pri katerem razžarjena kosa skuje skupaj, z zakovicami ali z objemkami. Električno varjenje je novejši postopek.
Kropa in Kamna Gorica
Kropa in Kamna Gorica pod Jelovico sta se razvili kot železarski naselji. V fužinah so iz rude pridobivali železo, žebljarji pa so iz njega ročno kovali žeblje. Ta delitev dela je oblikovala ves kraj: hiše, vigenjce (žebljarske kovačnice) in vodne kanale, ki so poganjali kladiva in mehove.
- 1894 – v Kropi ustanovijo Prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa;
- 1939 – zadrugo preimenujejo v Kovinarsko zadrugo Plamen;
- 1952 – odprt je Kovaški muzej Kropa, ki ga danes upravljajo Muzeji radovljiške občine.
Muzej predstavlja pot od rude do žeblja ter zgodovino železarskih krajev od 15. stoletja do propada fužin in ročnega žebljarstva. V Kropi delujejo kovači in umetni kovači še danes. Tudi Železniki v Selški dolini so železarski kraj, kjer je ohranjen stari plavž.
Kovaški šmaren
Kovaški šmaren je praznik kroparskih kovačev in krajevni praznik Krope. Praznuje se v soboto po 2. juliju, v spomin na posvetitev cerkve Matere Božje leta 1729. Pripravi ga Turistično društvo Kropa z drugimi društvi in muzejem; obiskovalci vidijo kovače pri delu in lahko kupijo kovane izdelke.
Kovano, varjeno ali lito?
- Sledovi kladiva. Kovan izdelek ima na površini drobne vdolbine udarcev. Lit izdelek ima gladko ali peščeno površino in pogosto viden šiv kalupa.
- Spoji. Tradicionalno kovan izdelek ima zakovice, objemke ali kovaške spoje. Električni zvar je raven nanos kovine na stiku.
- Prehodi. Pri kovanju se debelina kosa spreminja postopoma, na primer pri zoženi konici ali zvitku.
- Teža in cena. Ročno kovan svečnik ali kljuka je delo več ur in je zato dražji od litega izdelka iste oblike.
Oglje in kovači
Fužine in kovači so stoletja kurili z lesnim ogljem, zato je bilo kovaštvo tesno povezano z oglarji v okoliških gozdovih. Kako nastane oglje, je opisano v članku Oglarstvo.
Kje videti kovače
Poleg Kovaškega šmarna kovači pogosto delujejo na obrtniških sejmih in praznikih, kjer pokažejo kovanje na prenosnem ognjišču.
Sejem starin, domače obrti in darov narave
Tartinijev trg, Piran
26. 12. 2026
ARTish
Ljubljana (Center Rog, Trubarjeva 72; Tržaška 135; poleti Kongresni trg in Gallusovo nabrežje)
14. 11. 2026
Festival rokodelcev Maribor
Vetrinjski dvor, Maribor
25. 11. 2026
Praznični december v Radovljici
Linhartov trg, Radovljica
29. 11. 2026
Kovaštvo kot del umetnostne obrti je opisano tudi v članku Umetnostna obrt.
Viri
Pogosta vprašanja
Zakaj je Kropa znana po kovaštvu?
V Kropi so od 15. do 19. stoletja delovale fužine, žebljarji pa so ročno kovali žeblje do 20. stoletja. Od leta 1952 tam deluje Kovaški muzej Kropa.
Kdaj je Kovaški šmaren?
V soboto po 2. juliju v Kropi, v spomin na posvetitev cerkve Matere Božje leta 1729.
Kako ločim kovan izdelek od litega?
Kovan izdelek ima sledove udarcev kladiva in postopne prehode debeline, spoji pa so zakovice, objemke ali kovaški spoji. Lit izdelek je gladek in ima pogosto viden šiv kalupa.
Kaj je umetno kovaštvo?
Okrasna veja kovaštva: izdelava ograj, svečnikov, svetil, okovja in kipov iz kovanega železa.
Deli članek
Ne iščeš ideje za izlet, ampak stojnico? Poglej vodnik za prodajalce.