Umetnostna obrt: čipka, umetno kovaštvo, zlatarstvo
Na kratko: Umetnostna obrt je tisti del domače in umetnostne obrti, kjer je poudarek na oblikovanju in izvedbi, ne na uporabnosti. Sem sodijo klekljana čipka, umetno kovaštvo, zlatarstvo, restavratorstvo in izdelava glasbil. V naši zbirki je deset sejmov, ki to ponudbo izrecno navajajo.
Umetnostna obrt je del domače in umetnostne obrti, pri katerem je težišče na oblikovanju in izvedbi. Izdelek ni nastal predvsem za rabo, ampak zaradi oblike in izvedbe. Meja proti uporabni domači obrti ni ostra in isti mojster pogosto dela oboje.
Katere dejavnosti sodijo sem
| Obrt | Kaj nastane |
|---|---|
| Klekljanje | čipka: prtički, okraski, vstavki za oblačila, sodobni kosi |
| Umetno kovaštvo | ograje, svetila, okovje, okrasni predmeti |
| Zlatarstvo in srebrarstvo | nakit, filigran, popravila in predelave |
| Restavratorstvo | obnova pohištva, okvirjev, lesene in kovinske dediščine |
| Izdelava glasbil | godala, pihala, ljudska glasbila |
| Steklarstvo | pihano steklo, vitraž, brušeno steklo |
| Poslikava in okrasna obrt | panjske končnice, poslikava skrinj, pisanice |
Klekljana čipka
Klekljanje je najbolj prepoznavna slovenska umetnostna obrt. Čipka nastaja s prepletanjem niti na blazini, z lesenimi kleklji; vzorec je vnaprej narisan na papirju, ki je pripet na blazino.
Za kupca je pri čipki uporaben podatek čas izdelave. Večji prtiček je delo več deset ur. Kdor primerja ceno klekljane čipke s strojno izdelano, primerja dve različni stvari. Zgodovina idrijske čipke, pripomočki in klekljarska središča so opisani v članku Klekljanje in idrijska čipka.
Umetno kovaštvo
Umetni kovač oblikuje razžarjeno železo s kladivom na nakovalu, tako kot vsak kovač, le da je cilj okrasni predmet: ograja, vrata, svečnik, svetilo, okovje za pohištvo ali kip. Železo raztegne v konice, ga zvije v spirale, razcepi in prepleta, kose pa spaja z zakovicami, objemkami ali kovaškim varjenjem, ne z električnim zvarom.
Središče slovenskega kovaštva je Kropa pod Jelovico. Fužine so v Kropi in Kamni Gorici delovale od 15. do 19. stoletja, ročno žebljarstvo pa se je ohranilo v 20. stoletje. Leta 1894 so v Kropi ustanovili prvo žebljarsko zadrugo, ki se je leta 1939 preimenovala v Kovinarsko zadrugo Plamen. Leta 1952 je bil odprt Kovaški muzej Kropa, ki predstavlja pot od rude do žeblja. Kovači iz Krope izdelujejo kovane izdelke še danes, na Kovaškem šmarnu, v soboto po 2. juliju, pa kovanje pokažejo obiskovalcem.
Kovan izdelek prepoznaš po sledovih kladiva na površini in po postopnih prehodih debeline, na primer pri zoženi konici. Lit izdelek je gladek in ima pogosto viden šiv kalupa. Več o tem je v članku Kovaštvo: Kropa, žebljarji in umetno kovaštvo.
Zlatarstvo in filigran
Zlatar izdeluje nakit in okrasne predmete iz zlata in srebra: vliva, kuje, upogiba, spajka, vdeluje kamne in polira. V Ljubljani je prvi znani zlatar omenjen leta 1301. Ljubljanski zlatarski ceh je izpričan najpozneje leta 1660, ko so nastala njegova prva znana pravila; ceh je skrbel tudi za nadzor kakovosti, pregledni mojster pa je izdelke označeval s puncirnim žigom. Leta 1806 so punciranje prevzele deželne puncirnice v Ljubljani, Gradcu in Celovcu. V Celju je cehovsko zlatarstvo izpričano sredi 15. stoletja.
Filigran je zlatarska tehnika, pri kateri se iz zelo tanke zvite žice plemenite kovine oblikujejo zavojčki in mrežice, ki se nato spajkajo v obesek, uhan ali broško. Delo je počasno, zato pri filigranskem nakitu ceno bolj kot teža kovine določa čas izdelave. Sorodna tehnika je granulacija, pri kateri se na podlago spajkajo drobne kroglice kovine.
Izdelki iz plemenitih kovin se v Sloveniji označujejo z žigom čistine. Pravila in izjeme določa Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin, pristojen pa je Urad RS za meroslovje. Žig na izdelku je najzanesljivejši podatek o tem, iz česa je. Pri ročno izdelanem nakitu vprašaj še, katere dele je zlatar izdelal sam in katere je kupil kot polizdelke, na primer zapirala in verižice.
Po čem prepoznati mojstrsko delo
- Enakomernost tam, kjer mora biti, in odstopanja tam, kjer jih stroj ne bi imel. Ročno delo je dosledno v vzorcu, ne pa strojno popolno v vsaki podrobnosti.
- Zaključki. Pri čipki robovi, pri kovaštvu spoji, pri nakitu zapirala – tam se vidi izurjenost.
- Izdelovalec zna povedati, koliko časa je delal. Kdor tega ne ve, izdelka najverjetneje ni naredil sam.
Kje to videti
Umetnostna obrt je najbolj zastopana na obrtniških in rokodelskih sejmih ter na specializiranih festivalih.

Sejem domače in umetnostne obrti
Zdraviliški park, Bled
Vsak petek, soboto in nedeljo od sredine marca do začetka oktobra

Sejem domače in umetnostne obrti
Arboretum Volčji Potok – ob pristavi
Predviden termin 24. 4. 2027 – 2. 5. 2027

Anin sejem v Višnji Gori
Mestni trg, Višnja Gora
Predviden termin 25. 7. 2027
Ižanski sejem
Središče Iga, Govekarjeva cesta 6
Predviden termin 18. 9. 2027
Umetnostna obrt in oblikovanje danes
Del izdelovalcev tehniko ohranja nespremenjeno, del pa jo uporablja za sodobne predmete – klekljan nakit, kovinsko oblikovanje za opremo prostorov, steklo za notranjo opremo. Oboje je ista obrt; razlikuje se namen izdelka, ne znanje.
To je tudi razlog, da se ta obrt bolje ohranja kot marsikatera uporabna: dokler obstaja povpraševanje po predmetu, obstaja tudi razlog za znanje.
Izdeluješ in iščeš prodajno mesto? Poglej odprte roke za prijavo in obrtniške sejme.
Viri
- Muzeji radovljiške občine – Kovaški muzej Kropa
- DEDI – Kropa
- Zgodovina za vse – ljubljanski zlatarski ceh in punciranje
- Zlatarna Celje – zgodovina zlatarstva v Celju
- GOV.SI – Plemenite kovine
Pogosta vprašanja
Kaj je umetnostna obrt?
Del domače in umetnostne obrti, pri katerem je poudarek na oblikovanju in izvedbi: klekljanje, umetno kovaštvo, zlatarstvo, restavratorstvo, izdelava glasbil, steklarstvo.
Zakaj je klekljana čipka draga?
Ker je delo več deset ur ročnega prepletanja niti na blazini. Strojno izdelana čipka je drug izdelek.
Kaj je filigran?
Zlatarska tehnika, pri kateri se iz tanke zvite žice zlata ali srebra oblikujejo zavojčki in mrežice, ki se spajkajo v nakit.
Kje v Sloveniji videti umetno kovaštvo?
V Kropi: v Kovaškem muzeju Kropa in na Kovaškem šmarnu v soboto po 2. juliju, ko kovači pokažejo kovanje.
Kje v Sloveniji videti umetnostno obrt v živo?
Na obrtniških in rokodelskih sejmih ter na specializiranih festivalih. Seznam sejmov, ki to ponudbo navajajo, je na tej strani.
Deli članek
Ne iščeš ideje za izlet, ampak stojnico? Poglej vodnik za prodajalce.