Kako začeti prodajati na sejmih – vodnik za začetnike
Na kratko: Za prodajo na sejmu v Sloveniji potrebuješ tri stvari: urejen status za prodajo (najpogosteje osebno dopolnilno delo ali s. p.), način izdajanja računov in potrjeno prijavo pri organizatorju. Prijave se pogosto zaprejo mesece pred sejmom, zato se splača začeti pri koledarju in rokih.
Trije koraki, ki jih moraš urediti
Ne glede na to, kaj prodajaš, se vse začne pri istih treh stvareh:
- Urejen status za prodajo. Prodaja izdelkov je pridobitna dejavnost, tudi če je občasna. Najpogostejši poti sta osebno dopolnilno delo in s. p. Več v članku o dovoljenjih.
- Način izdajanja računov. Za vsako prodajo moraš izdati račun. Na sejmu brez elektrike ali signala se pogosto uporablja vezana knjiga računov.
- Prijava pri organizatorju. Skoraj vsak sejem ima prijavo, veliko jih ima tudi izbor. Roki so pogosto mnogo prej, kot pričakuješ.
Začni pri koledarju, ne pri izdelkih
Najpogostejša napaka začetnikov ni premalo zaloge, ampak zamujen rok. Pri več kot tretjini sejmov v naši zbirki je rok za prijavo več mesecev pred dogodkom – pri božičnih sejmih pogosto že septembra ali oktobra.
Poglej koledar sejmov in si roke zapiši takoj, ko jih najdeš. Pri vsakem sejmu, kjer je rok znan, je ta izpisan na strani sejma.
Kako izbrati prvi sejem
Za prvi nastop je majhen krajevni sejem boljša izbira kot velik mestni. Stojnina je nižja, organizator je bolj dostopen, obisk je manjši in napake so cenejše.
- Preveri, ali sejem sploh sprejema tvojo vrsto izdelkov. Marsikateri etnološki ali kramarski sejem ima strog izbor in sprejema samo ročno izdelano.
- Poglej, kdo je razstavljal lani. Če so bili sami preprodajalci uvoženega blaga, tvoji unikati verjetno ne bodo našli kupca.
- Upoštevaj pot in čas. Sejem tri ure vožnje stran mora prinesti bistveno več, da se izide.
Koliko stane
Stojnina se med sejmi zelo razlikuje – od brezplačnih krajevnih sejmov do večjih mestnih dogodkov. Pri sejmih, kjer je podatek znan, ga najdeš na strani sejma. Pri mnogih organizatorjih cena ni javno objavljena in jo dobiš šele ob prijavi.
Pri računici ne pozabi na stroške, ki niso stojnina: pot in gorivo, morebitna najemnina za stojnico ali šotor, elektrika, embalaža, čas postavljanja in pospravljanja. Več v članku o stojnini.
Kaj vzeti s sabo
Podroben seznam je v članku Oprema za stojnico. Najkrajša različica: streha za dež, nekaj za utež proti vetru, blok računov, drobiž, podaljšek, in več vode in hrane, kot misliš, da rabiš.
Pogoste napake
- Prepozna prijava. Daleč najpogostejša.
- Brez načrta za slabo vreme. Dež brez strehe pomeni uničeno zalogo.
- Premalo drobiža. Na sejmu se plačuje z gotovino in ljudje prihajajo z bankovci.
- Neurejen status. Inšpekcijski nadzor na sejmih ni redkost in globe so občutno višje od stroška ureditve.
- Previsoka pričakovanja pri prvem sejmu. Prvi sejem je pogosto bolj učenje kot zaslužek.
Pogosta vprašanja
Ali lahko na sejmu prodajam brez registracije?
Ne. Prodaja izdelkov je pridobitna dejavnost tudi, kadar je občasna, zato potrebuješ urejen status – najpogosteje osebno dopolnilno delo ali s. p. Podrobnosti so v članku o dovoljenjih. PREVERI
Kdaj se je treba prijaviti na sejem?
Prej, kot večina pričakuje. Pri božičnih sejmih so razpisi pogosto objavljeni septembra ali oktobra, pri večjih poletnih sejmih spomladi. Pri vsakem sejmu v zbirki je naveden rok, kadar je znan.
Koliko stane stojnica na sejmu?
Zelo različno – od brezplačnih krajevnih sejmov do večjih mestnih dogodkov. Marsikateri organizator cene ne objavi javno in jo sporoči šele ob prijavi. Znane cene so navedene pri posameznem sejmu.
Kateri sejem je primeren za začetnika?
Manjši krajevni sejem blizu doma: nižja stojnina, dostopen organizator, manj tveganja. Velike mestne sejme pusti za takrat, ko boš imel izdelan nastop in dovolj zaloge.