Preskoči na vsebino

Oglarstvo: kako nastane oglje v oglarski kopi

Objavljeno: 30. 10. 2026

Na kratko: Oglarstvo je pridobivanje lesnega oglja z nepopolnim zgorevanjem lesa v oglarski kopi. Kopa je polkroglasta zložba polen, prekrita z listjem in zemljo, oglar pa več dni uravnava dotok zraka. Oglarstvo je od 22. novembra 2012 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine (EID 2-00015).

Oglarstvo je pridobivanje lesnega oglja z nepopolnim zgorevanjem lesa v oglarski kopi. Les v kopi ne zgori, ker do njega pride le malo zraka; ko iz njega izhlapijo voda in plini, ostane oglje. Oglarstvo je od 22. novembra 2012 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine (EID 2-00015).

Kaj je oglarska kopa

Kopa je polkroglasta zložba polen okoli osrednjega jaška. Les je prekrit z vejami, listjem ali travo in nato s plastjo zemlje, ki omejuje dotok zraka.

Pri tleh ima kopa zračnice, na vrhu pa odprtino za prižig in dim. Navadno se kuha bukov les, ki da trdno in kakovostno oglje.

Kako poteka kuhanje oglja

  1. Kopišče. Oglar izbere ravno, zavetno mesto in ga očisti. Stara kopišča so v gozdu vidna še desetletja kot ravni krogi temne zemlje.
  2. Zlaganje. Okoli osrednjega kola ali jaška pokončno zloži polena, tesno drugo ob drugo, v obliko kope.
  3. Pokrivanje. Kopo prekrije z vejami in listjem, nato z zemljo.
  4. Prižig. Skozi osrednjo odprtino v kopo spusti žerjavico.
  5. Kuhanje. Več dni in noči uravnava dotok zraka in odvod dima. Po barvi dima ve, kako napreduje oglenitev: gost bel dim pomeni, da iz lesa še izhaja voda, tanek modrikast, da je oglje skoraj gotovo. Kopo po potrebi prebada in zapolnjuje praznine, da se ne vname.
  6. Ohlajanje in razdiranje. Ko je oglenitev končana, kopo zapre, da se ohladi, jo razdere in oglje spravi.

Ves čas kuhanja mora biti oglar pri kopi, zato je nekoč ob njej tudi spal, v preprosti koči iz vej. Napaka pomeni, da kopa zagori in je delo izgubljeno.

Oglarji

Oglarji so bili pogosto kmetje, gozdni delavci in mali posestniki, ki so oglje kuhali kot dodaten zaslužek, kadar na polju ni bilo dela. Delo je bilo naporno in umazano: zlaganje in pokrivanje kope traja več dni, kuhanje pa zahteva bedenje tudi ponoči. Znanje se je prenašalo iz roda v rod, saj ga je mogoče pridobiti le ob kopi.

Čemu je služilo oglje

Oglje je bilo stoletja glavno gorivo za taljenje železa in kovaštvo. Fužine v Kropi, Kamni Gorici in Železnikih so ga porabile ogromno, zato so oglarji delali v gozdovih okoli železarskih krajev. Kako so iz železa nastajali žeblji in orodje, je opisano v članku Kovaštvo: Kropa, žebljarji in umetno kovaštvo.

Ko je oglje nadomestil koks, je oglarstvo upadlo, ohranilo pa se je kot dopolnilna dejavnost na kmetijah. Kako se je kmečko delo v zimskih mesecih prelivalo v domačo obrt, opisuje članek Domača in umetnostna obrt.

Danes se oglje uporablja predvsem za žar. Domače oglje iz bukovega lesa je trdo, dolgo gori in malo se praši. Pri nakupu vprašaj, iz katerega lesa je.

Kje si oglarstvo lahko ogledaš

V Dolah pri Litiji so leta 2002 odprli 13 kilometrov dolgo oglarsko pot, ki povezuje domačije z oglarsko tradicijo. V registrskem zapisu iz leta 2012 je opisanih dvanajst takih domačij.

Oglarji kope kuhajo tudi drugod po Sloveniji, prižig ali razdiranje kope pa je ponekod javna prireditev s prikazom dela. Termin preveri pri lokalnem turističnem društvu.

Društvo oglarjev Slovenije si skupaj z Evropskim združenjem oglarjev prizadeva za vpis oglarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Oglje na sejmih

Domače oglje včasih prodajajo na kmečkih in jesenskih sejmih, skupaj z drugimi izdelki iz gozda. Na obrtniških sejmih so pogosto tudi kovači, ki z ogljem kurijo prenosno ognjišče.

Viri

Pogosta vprašanja

Kako nastane oglje?

Z nepopolnim zgorevanjem lesa v oglarski kopi. Les, prekrit z listjem in zemljo, več dni tli ob omejenem dotoku zraka; ko iz njega izhlapijo voda in plini, ostane oglje.

Koliko časa se kuha oglje?

Več dni in noči, odvisno od velikosti kope in lesa. Oglar mora biti ves čas pri kopi.

Ali je oglarstvo kulturna dediščina?

Da. Oglarstvo je od 22. novembra 2012 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine (EID 2-00015).

Kje je oglarska pot?

V Dolah pri Litiji. Odprli so jo leta 2002, dolga je 13 kilometrov in povezuje domačije z oglarsko tradicijo.

Deli članek

Facebook WhatsApp Viber E-pošta

Ne iščeš ideje za izlet, ampak stojnico? Poglej vodnik za prodajalce.