Lončarstvo: od gline do vrča, Filovci, Ribnica in Komenda

Na kratko: Lončarstvo je oblikovanje izdelkov iz gline, ki se nato sušijo in žgejo. Tradicionalno lončarstvo je od 22. januarja 2014 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine. Znana središča so Filovci v Prekmurju s črno lončenino, Dolenja vas pri Ribnici, Šentjernej in Komenda.

Lončarstvo je oblikovanje posode in drugih izdelkov iz gline, ki se nato sušijo in žgejo v peči. Tradicionalno lončarstvo je od 22. januarja 2014 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine (EID 2-00032). Vpis zajema več slovenskih središč, med njimi Filovce v Prekmurju, Dolenjo vas pri Ribnici, Šentjernej in Komendo.

Od gline do vrča

1. Priprava gline. Glino očistijo kamenčkov in korenin, jo namočijo in pregnetejo, da iz nje iztisnejo zrak. Mehurček zraka bi pri žganju razgnal izdelek.
2. Oblikovanje na vretenu. Lončar glino postavi na sredino vretena, jo s pritiskom rok uravna in nato iz kepe dviga stene. Posodo, ki je ni mogoče izdelati v enem kosu, sestavi iz več delov.
3. Dodelava in krašenje. Ko je izdelek usnjeno trd, mu lončar doda ročaj, ga postruži in okrasi z vrezi, odtisi ali poslikavo z engobo, tekočo barvno glino.
4. Sušenje. Počasno, več dni, da izdelek ne poka.
5. Prvo žganje. Glina se v peči spremeni v trden, a še porozen material.
6. Glaziranje in drugo žganje. Glazura se v drugem žganju stali v stekleno plast, ki posodo zapre in olepša.

Lončar na vretenu oblikuje vrč v nekaj minutah, izdelek pa je gotov šele po več tednih. Sušenje traja več dni, vsako žganje s počasnim segrevanjem in ohlajanjem peči pa še dan ali dva. Lončar zato žge šele, ko je peč polna, in vsaka razpoka pri žganju pomeni izgubljeno delo vseh prejšnjih korakov.

Lončarska središča

Filovci v Prekmurju so znani po črni lončenini. Črna barva ni glazura, ampak nastane pri redukcijskem žganju, ko v peč ob koncu žganja ne pride zrak.

Črna lončenina je neglazirana in se žge enkrat. V Lončarski vasi Filovci obiskovalci spoznajo delo za vretenom in panonsko stavbno dediščino.

Dolenja vas pri Ribnici in Šentjernej sta dolenjski lončarski središči. Ribniško lončarstvo je tesno povezano s suho robo: oboje so prodajali isti krošnjarji, oboje je danes na ogled na Ribniškem semnju vsako prvo nedeljo v septembru. Več o suhi robi je v članku Suha roba.

Komenda in okolica Ljubljane sta imeli lončarje zaradi bližine nahajališč gline, ki so jih izkoriščali tudi v drugih krajih Gorenjske.

Lončar ali keramik?

Meja ni ostra. Lončar se praviloma drži tradicionalnih oblik in postopkov, izdeluje uporabno posodo in pogosto dela na vretenu.

Oblikovalec keramike izhaja iz istih postopkov, a oblikuje sodobne predmete, od posode do svetil. Ministrstvo za gospodarstvo vodi oblikovanje keramike kot posebno rokodelsko panogo.

Na kaj paziš pri nakupu

• Posoda za hrano. Keramika, ki pride v stik s hrano, mora izpolnjevati evropske zahteve o sproščanju svinca in kadmija (Direktiva 84/500/EGS). Vprašaj lončarja, ali je glazura primerna za hrano.
• Pečica in pomivalni stroj. Vse posode ne prenesejo visoke temperature ali pomivanja v stroju. Lončar ve, za kaj je izdelek žgan.
• Neglazirana posoda, kot je črna lončenina, vpija tekočino. Primerna je za okras, suhe stvari in določene jedi, ne pa za vse.
• Zvok. Dobro žgan izdelek ob rahlem trku zazveni; topel, zamolkel zvok lahko pomeni razpoko.

Lončarji na sejmih

Lončarji pogosto prodajajo na obrtniških sejmih in jesenskih praznikih, nekateri pa na stojnici tudi pokažejo delo na vretenu.

Sejem starin, domače obrti in darov narave

Tartinijev trg, Piran

26. 12. 2026

Poteka danesObrtniški in rokodelski sejmiObalno-kraška

ARTish

Ljubljana (Center Rog, Trubarjeva 72; Tržaška 135; poleti Kongresni trg in Gallusovo nabrežje)

14. 11. 2026

Poteka danesObrtniški in rokodelski sejmiOsrednjeslovenska

Festival rokodelcev Maribor

Vetrinjski dvor, Maribor

25. 11. 2026

Ta mesecObrtniški in rokodelski sejmiPodravskaPrijava do 12. 11. 2026

Praznični december v Radovljici

Linhartov trg, Radovljica

29. 11. 2026

Ta mesecObrtniški in rokodelski sejmiGorenjska

Kaj vse spada v domačo obrt, opisuje članek Domača in umetnostna obrt.

Viri

• Register nesnovne kulturne dediščine – Tradicionalno lončarstvo (EID 2-00032)
• Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine – Tradicionalno lončarstvo
• Lončarska vas Filovci
• EUR-Lex – Direktiva 84/500/EGS o keramičnih izdelkih v stiku z živili

Deli članek

Ne iščeš ideje za izlet, ampak stojnico? Poglej vodnik za prodajalce.