Kramarstvo in kramarski sejmi: kdo je bil kramar
Na kratko: Kramar je bil prodajalec na stojnici ali v sejemski lopi – prodajal je na mestu, kamor so kupci prišli. Krošnjar je bil potujoči prodajalec s krošnjo na hrbtu, ki je hodil od hiše do hiše. Pojma se pogosto zamenjujeta, a opisujeta dva različna načina trgovanja.
Kramar je prodajal na stojnici ali v leseni sejemski lopi, v kraju in na dan, ki ju je določala trška pravica. Krošnjar je s krošnjo na hrbtu hodil od hiše do hiše in od vasi do vasi. Prvi je čakal kupca, drugi ga je iskal. Pojma se v vsakdanji rabi pogosto zamenjujeta, opisujeta pa dva različna poklica.
Kramar
Kramarji so prodajali drobno blago, ki ga doma ni bilo mogoče narediti: igle, nože, vrvi, dišave, ogledala, trakove, svetinjice, pozneje tudi tovarniško blago. Njihovo mesto je bil sejem, ki je potekal na določen dan v letu – praviloma na god, po katerem je sejem nosil ime.
Beseda je v slovenščino prišla prek nemškega Krämer. Od tod tudi „kramarija“ za drobnarije in „kramarski sejem“ kot ime za sejem z mešanim blagom.
Krošnjar
Krošnjarstvo je bilo v slovenskem prostoru vezano predvsem na kraje, kjer kmetija ni preživela družine. Najbolj znan primer je Ribniška dolina s suho robo: leseno posodo, sita, zajemalke in podobno so izdelovali pozimi, spomladi pa so krošnjarji odšli z njo na pot, pogosto daleč čez današnje meje.
Krošnjarstvo je bilo pravno urejeno posebej – za pot je bilo potrebno dovoljenje. Zato tudi ni bilo dostopno vsakomur.
Razlika na kratko
| Kramar | Krošnjar | |
|---|---|---|
| Kje prodaja | na stojnici ali v lopi | od hiše do hiše |
| Kdaj | na sejemski dan | od pomladi, na poti |
| Blago | drobno mešano blago | pretežno lastni ali domači izdelki |
| Primer | kramarski sejmi po trgih | ribniška suha roba |
Kramarski sejmi danes
Ime se je ohranilo. Kramarski sejem je danes praviloma sejem z mešano ponudbo – domača hrana, rokodelstvo, rabljeno in novo blago – pogosto na isti dan v letu kot pred stoletji.
Katarinin sejem
Ulice in trgi starega mestnega jedra, Ptuj
25. 11. 2026
Jožefov sejem Slovenj Gradec
Glavni trg in Trg svobode, Slovenj Gradec
19. 3. 2027
Srednjeveški Jurjev sejem
Slovenski trg, Ptuj
Predviden termin 23. 4. 2027
Tradicionalni Jurijev sejem
Staro mestno jedro, Ptuj
Predviden termin 23. 4. 2027
Več o tem, zakaj imajo ti sejmi imena po svetnikih, je v članku o lokalnih sejmih in trških pravicah.
Kaj na kramarskem sejmu pričakovati
- Mešano ponudbo. Ročno delo stoji ob industrijskem blagu; pri tej vrsti sejma je to pravilo, ne izjema.
- Zgoden začetek. Kramarski sejmi se pogosto začnejo zgodaj zjutraj in končajo okoli poldneva.
- Datum sredi tedna. Marsikateri se drži godovnega dne, ne najbližje sobote.
- Plačilo z gotovino. Terminalov je malo.
Suha roba
Izdelovanje suhe robe se je ohranilo do danes in ima svoj sejem. Gre za lesene izdelke za vsakdanjo rabo – posodo, zajemalke, sita, obode, košare – ki so bili stoletja glavni izvozni izdelek Ribniške doline.
Prodajaš na kramarskih sejmih? Kaj potrebuješ za stojnico, je opisano v vodniku o opremi.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med kramarjem in krošnjarjem?
Kramar je prodajal na stojnici ali v sejemski lopi na sejemski dan, krošnjar pa je s krošnjo na hrbtu hodil od hiše do hiše. Kramar je kupca čakal, krošnjar ga je iskal.
Kaj je kramarski sejem?
Sejem z mešano ponudbo drobnega blaga, domače hrane in rokodelstva, praviloma na dan, ki ga je določala stara trška pravica. Število sejmov s to oznako v naši zbirki: 5.
Kaj je suha roba?
Leseni izdelki za vsakdanjo rabo – posoda, zajemalke, sita, obodi, košare – ki so bili stoletja glavni izdelek Ribniške doline in jih je po deželi raznašal krošnjar.
Od kod izvira beseda kramar?
Iz nemške besede Krämer, ki pomeni prodajalca drobnega blaga. Od tod tudi izraza „kramarija“ in „kramarski sejem“.
Deli članek
Ne iščeš ideje za izlet, ampak stojnico? Poglej vodnik za prodajalce.